Priredba izbranih besedil Ivana Cankarja
Ob zori
Prešernovo gledališče Kranj
Na sporedu
Premiera: 21. 12. 2018, Prešernovo gledališče Kranj
Predstava traja 2 uri 10 minut in nima odmora.
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.
Avtorica priredbe besedil Katarina Morano
Režiser Žiga Divjak
Dramaturginja Katarina Morano
Scenografka Tina Mohorović
Kostumografka Tina Pavlović
Lektorica Maja Cerar
Avtor glasbe Blaž Gracar
Oblikovalec svetlobe David Orešič
Oblikovalec maske Matej Pajntar
Zasedba
Ankina mati, Nekdo, Ženska 2, Gospa z rožami, Prodajalec oblek, Otrok, Gospa, ki pripoveduje, Mlad gospod, Mara Vesna Jevnikar
Ankin oče, Nekdo, Debeli blagajničar, Prodajalec trakov, Strojevodja, Natakar, Policist, Otrok, Oče (Šivilja), Ata, Gospod na trgu Peter Musevski
Ankina sestra, Dekle 2, Nekdo, Debela ženska, Prodajalec usnja, Otrok, Ona (Šivilja), Mama Vesna Pernarčič
Dekle 1, Nekdo, Slaščičar, Prodajalec čevljev, Otrok, Marko Blaž Setnikar
Anka, Minca Vesna SlaparDekle 3, Nekdo, Ženska 3, Zlatar, Otrok, On (Šivilja), Gospod župnik Aljoša Ternovšek
Pripovedovalec, Gospa Rieglova, Nekdo, Prodajalec klobukov, Otrok, Cerkovnik, Jernej Gregor Zorc k. g.
Predstava Ob zori za svojo osnovo jemlje hrepenenje po boljšem, bolj resničnem, bolj niansiranem, bolj smiselnem življenju, ki preveva izbrane Cankarjeve zgodbe. Štirinajstletna deklica, ki dela od sedmih do sedmih, sanjari o gozdu in rumeno pečenih tortah, šivilja, ki preživlja svoja onemogla starša, ob svojem ljubljenem sanja o tem, kako bo nekoč šivala zavese za njun skupni dom, gospa, ki kadi in pripoveduje, sanja o tem, da nekoč ne bo več utrujena, sestradani fantič sanja o velikem mestu in velikih knjigah in o tem, da bo nekoč imel vsaj toliko, da želodec utihne, utrujeni upornik sanja o tem, da nekje obstaja pravica … Vsaka izmed zgodb vsebuje trenutek, ko se zdi, da je vse mogoče, trenutek, ko jutranja zora obeta nekaj boljšega, neko svetlo prihodnost, trenutek, ko, četudi vkopan v blato, človek lahko leti. Ali jutranja zora lahko osvetli kaj več kot razrito blatno izbo, ko posveti v vsakdan ljudi na družbenem robu? Lahko pokaže več kot neizbežno realnost in ujetost tega dne, ki traja in traja in se širi tudi na druge dni, na stoletja, vse do danes? Telesa se menjajo, usode ostajajo enake.
O režiserju
Žiga Divjak je študiral gledališko režijo na UL AGRFT. V kulturno javnost je vstopil z nizom dogodkov in predstav s skupnim naslovom Tik pred revolucijo (2013–2015), s katerimi je gostoval na Festivalu Borštnikovo srečanje, na festivalu Non Stop Theater v Chemnitzu v Nemčiji in dvakrat v Zagrebu. Za omenjeno delo je leta 2015 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. V letu 2017 je prejel Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo (Človek, ki je gledal svet), v 2018 pa Borštnikovo veliko nagrado za najboljšo uprizoritev (6; obe Slovensko mladinsko gledališče).
O producentu
V slovenskem gledališkem prostoru prepoznavni po tematsko provokativnih, estetsko izčiščenih in družbeno angažiranih uprizoritvah. Njihov repertoar je usmerjen v družbeno in politično angažirana dela aktualnih sodobnih dramatikov (slovenskih in svetovnih), v svežo interpretacijo klasikov, uprizarjanje inovativnih dramskih form in tem, v poetičnost gledališkega jezika ter v izbor najvidnejših režiserskih in igralskih imen. So tudi organizatorji Teden slovenske drame, festivala, na katerem se vsako leto predstavijo najboljše uprizoritve, ki so v Sloveniji in tujini nastale na osnovi slovenskih dramskih besedil. Posebno pozornost posvečajo tudi kakovostnim uprizoritvam za otroke in mladino.