Velika pričakovanja

Utrip s predstave

Velika pričakovanja je zgodba o mnogočem, zato je tudi zelo smiselno, da je skupina Beton LTD do uprizoritve pristopila skozi specifičen objektiv – objektiv notranjega doživljanja emocije, morda ljubezni. Premikajo se preko nezmožnosti izreči vseg veliko, grobo ter žalostno, kar nosijo v sebi, pa vse do čustev oropanih zombijev, ki kljub morilskim pohodom po tribunah niso nič bolj strašljivi od otroške pesmice in prizorov, v katerih se nastopajoči zaman sprašujejo po osnovnih (z)možnostih izražanja. A kljub zanimivemu, na trenutke pretresljivemu pristopu k temi, gledalci ostanemo polni neizpolnjenih velikih pričakovanj o uprizoritvi in neizgovorjenih čustev, polni vprašanj, zaradi katerih se po ogledu predstave ne počutimo nič manj krive ali nevedne. Zakaj ne smemo ali ne zmoremo govoriti? Zakaj je Branko žalosten? In predvsem zakaj in kaj (v uprizoritvi, življenju, ljubezni) pomeni preveč?

UM